V sedanji knjižnici in predprostoru vuzeniškega župnišča je ohranjena spominska soba škofa A.M. Slomška, ki je služboval v Vuzenici od leta 1838 pa do 1844. Posebnost sobe je dobro ohranjen tramovni strop, ki je upodobljen z drobnimi vzorčki, predmeti in prizori iz vsakdanjega življenja. Vmes so tudi zapisi v nemškem in latinskem jeziku.
Zapis Koroškega pokrajinskega muzeja:
V nadstropju častitljive stavbe vuzeniškega župnišča je urejen spominski muzej, ki v sliki in besedi predstavi obdobje službovanja blaženega Antona Martina Slomška v nadžupniji Vuzenica med letoma 1838 do 1844. Rezultati njegovega dela in prizadevanj so vidni še danes: dograditev župnišča in tako imenovane Wallnerjeve kapelice, obnova župnišča in cerkve na Primožu in pri Devici Mariji na Kamnu, blagoslovitev novega vuzeniškega pokopališča idr. Z ambientalno postavitvijo tudi originalnih predmetov iz Slomškovega časa, je urejen prostor knjižnice, ki jo je uredil že Slomšek. Predstavljena je Slomškova pisalna miza, njegova postelja in drugo. Najbolj ambiciozen prostor župnišča, nekdanjo škofovo sobo krasi znameniti poslikani baročni leseni – vuzeniški strop iz leta 1653, ki pritegne pozornost obiskovalcev s številnimi in raznovrstnimi motivi iz vsakdanjega življenja baročne dobe. Danes je prostor delno preurejen in je namenjen izvajanju komornih kulturnih prireditev.
Kot vzgojitelj mladih bogoslovcev v lavantinskem bogoslovnem semenišču v Celovcu se je blaženi Anton Martin Slomšek (1800-1864) zavzemal za uvajanje slovenskega jezika pri pouku. Ker so ga nemške oblasti zaradi tega nadzorovale, je razočaran prosil za premestitev in 27. oktobra 1838 kot dekan in nadžupnik nastopil novo službo v Vuzenici, imenovan je bil tudi za okrožnega šolskega nadzornika. Leta službovanja v vuzeniški župniji so bila za Slomška, človeka z izredno delavnostjo, življenjsko energijo, dobrohotnega in istočasno strogega ter natančnega, izpolnjena z delom na gospodarskem, pravnem, organizacijskem, duhovnem, narodnostnem, vzgojnem, prosvetnem in literarnem področju. S svojo pobožnostjo, poštenostjo in človečnostjo si je kmalu pridobil naklonjenost ljudi iz bližnje in širše okolice. Njegove znamenite pridige so bile življenjske, poučne in vzgojne. V času službovanja v Vuzenici je Slomšek razvil tudi svoje slovstveno delovanje. Prvo v Vuzenici izdano delo je bilo »Mnemosynon Slavicum – Spomin slovenski«, najbolj znan pa je prav gotovo vzgojni priročnik »Blaže in Nežica v nedeljski šoli«.