Šentjanška cerkev se prvič omenja leta 1305 in je bila v 15. stoletju obnovljena. V tem času so bile narejene izjemno bogate gotske freske, ki pokrivajo skoraj vse stene v notranjosti. V 17. ali 18. stoletju je bila cerkev v celoti prebeljena zaradi razsajanja kuge in so jo v tem času uporabljali za bolnišnico. Freske so bile ponovno odkrite leta 1972.
Na severni steni je prikazan cikel slik Jezusovega rojstva in prihod sv. treh kraljev v skoraj naravni velikosti. Pod kompozicijo je naslikan lavantinski škof Lorenz Lichtenberger, ki je bil verjetno naročnik poslikave.
Janez Krstnik je bil sin Elizabete in Zaharija. Živel je zelo skromno v puščavi, kjer je molil, se postil in ljudi pozival k poštenemu življenju. Ljudje so prihajali k njemu k reki Jordan, kjer jih je krščeval z vodo kot znamenje očiščenja grehov. Ko je prišel Jezus Kristus, ga je Janez prepoznal kot Božjega poslanca in ga krstil.
Po legendi je Janez javno grajal kralja Heroda Antipa zaradi njegovega nepoštenega življenja. Zato so ga zaprli. Na gostiji je plesala Saloma, hči Herodove žene Herodiade. Kralj ji je obljubil karkoli si zaželi, ona pa je po materinem nasvetu zahtevala Janezovo glavo na pladnju. Herod je ukaz izpolnil in Janeza so obglavili.
Na južni steni je prikazano Janezovo življenje. Poslikava je razdeljena v tri oboke, vsak obok pa nato na dva pasova. Od zgoraj si sledijo prizori:
- Janez Krstnik v puščavi.
- Krst Jezusa v Jordanu.
- Herodova gostija, Janez mu očita, da si je prisvojil ženo svojega brata.
- Janez v ječi, rabelj pelje Janeza.
- Rabelj Janezu odseka glavo, nakazana je njegova duša, ki odhaja.
- Saloma na pladnju prinese Janezovo glavo.
Na vzhodni steni so naslikane zanimive evharistične simbolike Kristusovega žrtvovanja in vstajenja: ptič pelikan, ki s svojo krvjo hrani mladiče; levinja z mladiči in v ognju prerojen ptič feniks.