Ljubitelji narave, pozdravljeni v Vuzenici!
Povezava do zemljevida poti TUKAJ
Severno pobočje Pohorja, ki se spušča od Kop vse do Drave, je značilno po veliki gozdnatosti. Ljudje so tu že desetletja močno navezani na gozd in od njega odvisni. Bogati pohorski gozdovi so že v preteklosti omogočili razvoj fužinarstva in steklarstva.
Danes imajo velik pomen za ljudi, nekaterim nudijo preživetje, drugim pa tesen stik z naravo. Skozi gozdove v okolici Vuzenice vodijo številne poti, kjer ljudje odkrivajo skrivnosti narave. Gozdna učna pot "Pistrov grad", ki je urejena, je le ena izmed mnogih prehojenih poti. Namenjena je vsem, ki želijo spoznavati gozd, njegovo zgradbo, razvoj ali pa v gozdu najti le trenutke sprostitve in oddiha.
Pot obide tudi kulturno zgodovinske spomenike, s katerimi nša spoznanja, vedenja in doživetja o gozdu samo še obogati. Vsakemu daje toliko, kot je željan videti in sprejeti. Napisne table ob poti in vodnik so le v pomoč, da bo spoznavanje gozda lažje.
Točka 1 - ŽELEZNIŠKI VIADUKT
Pot se začne pri kamnitem železniškem viaduktu s sedmimi loki na železniški progi Maribor–Dravograd–Celovec je bil zgrajen leta 1862. Kamen za gradnjo viadukta je bil prepeljan iz lokalnega kamnoloma. Viadukt v Vuzenici je eden izmed štirih večjih viaduktov na tej železniški progi.
Na vstopni točki je urejeno parkirišče.
Lokacija: https://maps.app.goo.gl/CLGjQorXWL73KFGr8
Točka 2 - CERKEV SV. NIKOLAJA IN ŽUPNIŠČE S SLOMŠKOVO SOBO
Nadžupnijska cerkev sv. Nikolaja, zavetnika splavarjev je iz sredine 12. stoletja, s kasnejšimi dograditvami in predelavami, ki so bile v glavnem končane okoli leta 1500. Cerkev je zgrajena v romansko-gotskem slogu. Ponaša se z zanimivimi srednjeveškimi stenskimi slikarijami in bogatimi baročnimi oltarji.
Župnišče, v obliki podkve, je postavljeno na živi skali. Posebna znamenitost vuzeniškega župnišča je lesen poslikan strop iz leta 1653. V župnišču je urejena spominska soba tukajšnjega župnika bl. Antona Martina Slomška, ki je v Vuzenici služboval od leta 1838–1846.
Pot nadaljujemo proti ostankom dvorca Štok in Hiši Viher (nekoč Počevarjevo). Štok je bil prvotno pristava in nato leta 1578 predelana v dvorec. Danes je ohranjen le kamnit vhodni portal z reliefno kamnito napisno ploščo.
Lokacija: https://maps.app.goo.gl/eH8CUXBfGvdc37sdA
Točka 3 - HARMONIJA IN SOŽITJE V GOZDU (nad Planinsko ulico)
Naravni gozd nastaja in se razvija skozi tisočletja. Številne rastline in živali v njem so med seboj povezane in soodvisne. V gozdu ima vsako življenje, še tako majhna rastlina ali žival, svoj pomen. V naravnem gozdu obstajata harmonija in ravnovesje; a samo takrat, ko ju ne uničuje človek.
Prevladujejo grmovne vrste in sicer: šipek, dren, črni trn, srobot, leska, glog, trdoleska, krhlika, kalina in morda še katera. Med zelišči so najpogostejše jagode, maline in robide. Veliko rastlinskih vrst gozdnega roba je tudi zdravilnih in plodonosnih.
Številni plodovi so hrana za ptice in druge gozdne živali.
Lokacija: https://maps.app.goo.gl/AnddopHCQAZ5vUyS6
Točka 4 - GOZD JE KOMPLEKS ŽIVEGA - GOZDNA UČILNICA IN TRIM PROSTOR
Na tej točki lahko na priročnih trim napravah utrdimo svoje telo ali pa se samo spočijemo v senci dreves. Gozd ni samo les. Je življenje miljonov življenj. Je bogastvo, ki ga ne moremo izmeriti, še manj pa brez njega živeti.
Dobrine gozda uživamo vsak dan:
• gozd je vir življenja - 1 ha bukovega gozda pridela letno 7 - 10 ton kisika (za 100 ljudi);
• je vir čiste in pitne vode - 1 ha gozda zadrži letno 2 milijona litrov deževnice;
• je prostor rastlin in živali;
• je varovalec plodnih tal pred erozijo - je čistilec zraka - 1 hagozda odstrani letno iz ozračja 68 ton prahu, odvzame 30 ton CO2;
• je prostor za oddih in rekreacijo;
• gozd blaži klimo in veter - tudi na razdalji do 100km;
• gozd blaži hrup - v gozdu je manjši do 10 krat;
• gozd je učilna, kjer lahko spoznavamo samodejno delovanje in zakonitosti narave.
Gozdni bonton
• Gozd je življenje. Spoštuj življenje in ne uničuj ga.
• Z ognjem se ne igraj - lahko uniči tebe in mene.
• Prisluhni tišini gozda in ne vznemirjaj gozdnih živali.
• Ne puščaj mi, kar ni mojega - odpadke odnesi s seboj.
• Veliko opazuj in odkrivaj skrivnosti gozda.
Lokacija: https://maps.app.goo.gl/YvQRq7ZQ2SSxV39q7
Točka 5 - ŠTOKOGL
Z razglednega vrha Štokogl se odpre pogled na Vuzenico, Pohorje, Dravsko dolino in Kozjak. Kot na dlani je pod nami cerkev sv. Nikolaja z najvišjim zvonikom v Dravski dolini in župniščem. Pogled nam seže do hidroelektrarne in reke Drave, ki je v preteklosti predstavljala glavno transportno pot za les izpod pohorskih gozdov.
Lokacija: https://maps.app.goo.gl/pCNLqYBpFsNi6nbCA
Točka 6 - GOZD, KI GA JE OSNOVAL ČLOVEK
Z dobrim opazovanjem gozda lahko spoznamo, da se njegova podoba spreminja v prostoru in času. Pot, ki jo ubira narava v razvoju gozda, je naravna, počasna, a zagotovo prava.
Človek velikokrat poskuša najti krajše poti. Pred seboj vidimo gozd smreke, ki ga je človek osnoval na opuščenem pašniku s sadikami, vzgojenimi v drevesnici. Posamezno je primešana tudi jelša. Gozd je na pogled zelo urejen in lahko prehoden. Zaradi plitvih korenin, ki jih ima smreka kot glavna graditeljica gozda, je takšen gozd ogrožen zaradi naravnih ujem, vetra, snega in škodljivcev. Zaradi manjše pestrosti drevesnih vrst živalske vrste niso tako pestre. Vzgoja takšnega gozda ni naravna in zahteva veliko nege.
Lokacija: https://maps.app.goo.gl/WpKZ9PP6mxATRaco9
Točka 7 - NARAVNI RAZVOJ GOZDA
Narava sama skrbi za ohranitev življenja. Večina slovenskih gozdov je nastalo po naravni poti, iz semena, ki dozori in pade z odraslega drevja daleč naokoli. Narava razpolaga z milijoni semen, iz katerih pa zrase le nekaj sto odraslih dreves. Pred seboj vidimo, kako v starem gozdu nastaja in se razvija mlad naravni gozd. Odrasel gozd kot mati oblikuje okolje, ki varuje mladje pred zunanjimi vplivi narave, vetrom in snegom.
Narava izbere, ohranja in vzgaja najbolj vitalna drevesa. Ostala so kot spremljevalci v razvoju gozda.
Narava sama skrbi za ohranitev življenja. Večina slovenskih gozdov je nastala po naravni poti, iz semena, ki dozori in pada iz odraslega drevja daleč naokoli. Narava razpolaga z milijoni semen, iz katerih pa zrase le nekaj sto odraslih dreves.
Pred seboj vidimo, kako v starem gozdu nastaja in se razvija mlad naravni gozd. Odrasel gozd kot mati oblikuje okolje, ki varuje mladje pred zunanjimi vplivi narave, vetrom in snegom. Narava izbere, ohranja in vzgaja najbolj vitalna drevesa. Ostala so kot spremljevalci v razvoju gozda.
Gozdarji z nego odstranjujejo slabše osebke, pospešujejo vitalne in drevesne vrste, ki si jih želijo. Takšna pot je naravi najbližja in najbolj racionalna.
Točka 8 - GOZDNA TLA IN KORENINE
Milijoni korenin in koreninic dreves, grmovja in drobnih rastlin črpajo iz gozdnih tal hrano in vodo za svoje življenje. V gozdu narava sama skrbi za sklenjen krogotok hranil, zato gozdnih tal ne gnojimo. Gozdna tla nastajajo iz razkrojenega opada, odmrlih rastlin in preperele kamnine.
Gozdni opad imenujemo odpadlo listje, iglice, veje in odmrle rastline. Številne drobne živali in mikroorganizmi ta opad razkrojijo in tako nastaja plast humusa. Mikroorganizmi ga predelajo v hranila, ki so dostopna rastlinam. Pod plastjo humusa nastaja iz preperele kamenine prst, ki se meša s predelanimi ostanki odmrlih rastlin.
Točka 9 - GOZDNI ROB
Je meja med gozdom in negozdno površino ter najbolj ranljiv del gozda, ki ga varuje pred vsemi zunanjimi vplivi.Na gozdnem robu uspevajo rastlinske vrste, ki zahtevajo veliko prostora, toplote in svetlobe. Prevladujejo grmovne vrste, in sicer: šipek, dren, črni trn, srobot, leska, glog, trdoleska, krhlika, kalina in morda še katera. Med zelišči so najpogostejše jagode, maline in robide. Veliko rastlinskih vrst gozdnega roba je tudi zdravilnih in plodonosnih. Številni plodovi so hrana za ptice in druge gozdne živali.
Točka 10 - PESTROST RASTLINSKIH IN ŽIVALSKIH VRST
Značilnost naravnega gozda je raznolikost.V njem najdemo veliko rastlinskih in živalskih vrst, številčnost posamezne vrste pa je nizka. Z večino gozdov gospodarimo sonaravno, kar pomeni, da želimo gozd čim bolj približati naravnemu.
V gozdu ohranjamo in večamo rastlinsko pestrost, puščamo gozdne jase, posamezna suha in votla drevesa ter plodonosne vrste. Če manjkajo votla drevesa za gnezdenje ptic, nameščamo tudi valilnice. Pestrost in številčnost živalskih vrst je odvisna od ohranjenosti narave.
Živalske vrste, ki se v naravi preveč namnožijo, lovci lovijo. Le pri srnjadi, jelenjadi, gamsu, divjem prašiču in lisici lovci z odstrelom delno vplivajo na številčnost vrste. Prav zaradi spreminjanja narave so mnoge živalske vrste že izginile, veliko pa je ogroženih. Pri tihi hoji skozi gozd lahko na poti srečamo srnjad, lisico, zajca, jazbeca, kuno belico in zlatico, dihurja, hermelina, podlasico, ježa, polha, gamsa, kakšnih 50 vrst ptic in številne žuželke.
Točka 11 - PISTROV VRH IN PISTROV GRAD
Na Pistrovem vrhu, v neposredni bližini gradu, lahko opazimo ostanke nekdanjega srednjeveškega vadbenega prostora. Te vzpetine so bile v takratnem času večinoma neporaščene in so služile kot vadbeni poligon za srednjeveške vojščake in viteze. Če dobro pogledamo, lahko okoli vrha vidimo, kje je potekal jarek okoli vrha in kamnite sledi porušenih objektov.
Lokacija: https://maps.app.goo.gl/RKehgbeeUkuLTUw48
Z vrha se proti zahodu spustimo k razvalinam Pistrovega gradu.
Nad naselbino Vuzenica je v 13. stoletju Kolon I. Žalemski dal zgraditi grad, ki so ga kasneje prevzeli grofje Celjski, Habsburžani, radeljski samostan dominikank in drugi zasebni lastniki. V 16. stoletju je bila naloga gradu tudi, da v Vuzenici zaščiti pristanišče ob Dravi, kjer so izdelovali posebne lesene ladje (šajke), s katerimi so oskrbovali vojsko na Hrvaškem.
Po letu 1782 je grad začel postopoma propadati. Ko se je leta 1897 naselil v Vuzenici slikar Oskar von Pistor, mu je grajski stolpič, kjer si je uredil stanovanje in atelje, postal priljubljen motiv, ki ga je v celoti upodobil. Delno ohranjen renesančni gradič je romantično poimenoval Göeteborg. želel ga je ohraniti in mu povrniti nekdanjo veličino, kar dokazujejo njegove ohranjene risbe z upodobitvijo gradu. Po zadnjih lastnikih se je pri domačinih ustalilo tudi ime Pistrov grad. Grad je bil naseljen do leta 1972. Od nekdaj reprezentativnega grajskega poslopja so danes ohranjene le razvaline: del renesančnega stolpiča z zaobljenima robovoma in strelnimi linami. Stari grad oz. Pistrov grad v Vuzenici je kulturni spomenik lokalnega pomena.
3D rekonstrukcija gradu TUKAJ
Lokacija: https://maps.app.goo.gl/boCyRz1ZSDu6Q1N8A
Točka 12 - GOZDNATA KRAJINA
Zaradi velikega deleža gozda (65%) je kozjaška pokrajina pred nami gozdnata. Gozd in kmetijske površine se prepletajo, vendar gozd prevladuje. V ravninskem delu muške Dobrave je gozda manj, a je zaradi svojih nalog v prostoru enako pomemben kot v hriboviti krajini Pohorja in Kozjaka.
Podobo gozdnati krajini dajejo zaokrožene kmetije - celki, ki so nastali v 16.stoletju. Osrednji del kmetije so negozdne površine. Del gozda (za pridobivanje stelje in gradnjo) je nad hišo, njive in travniki so pod njo, kar je pogojevalo gnojenje in obdelavo kmetijskih površin. Ostali gozd in pašniki so ostali na strmih ter severnih legah. Prenekateri celek je spremenil svojo podobo zaradi razvoja mehanizacije, zaraščanja kmetijskih površin na strmih pobočjih in krčitve gozda.
Lokacija: https://maps.app.goo.gl/mddL1zvxrHK9C8YAA
DEVICA MARIJA NA KAMNU
Je romarska cerkev in je pravi arhitekturni biser, ki so mu vrnili nekdanjo bleščavo ustrezni restavratorski posegi. Cerkvico prvič omenjanjo leta 1383, zgrajena je torej bila vsaj nekaj desetletij prej. Leta 1500 so jo povečali.
Josip Mravljak je zapisal o njenem nastanku zanimivo legendo, ki pravi, da je devica Marija rešila smrti mladega romarja, ki ga je grajski gospod po krivici obsodil. Ne glede na legendo pa lahko domnevamo, da je bila že zaradi svoje lege povezana z bližnjo graščino, njen kaplan, imel je celo beneficij, je bil tudi grajski kaplan.
Cesar Jožef II je hotel v 18. stoletju cerkev opustiti, vendar so jo krajani vzdrževali in tako tudi obdržali. Leta 1842 so prenovili zunanjo kapelo, vhod v cerkev in prizidali zunanjo prižnico. Danes je obnovljena še kamnita streha, ki se čudovito vklaplja v okolje in je v ponos romarjem iz bližnjih in daljnih krajev.
Odličen status cerkvice se kaže tudi v opremi, ki je morala biti ambicioznejša od sedanje, kar bi lahko sklepali po ohranjeni poznogotski skulupturi Kristusovo rojstvo. V fragmentu ohranjen relief datirajo v čas od 1510 do 1515 in pripisujejo koroškemu rezbarju, ki se je pri svojem delu naslanjal na grafične predloge mojstra E.S.. Kakšne slike so gotskemu kipu, najbrž ne edinemu, delale družbo, pa šele ugotavljajo.
Na hribčku stoji še kapelica, ki je bila postavljena leta 1998 in je posvečena A.M. Slomšku.
Pod sprehajalno potjo proti Vuzenici je tudi obeležje v spomin na želežnško nesrečo iz leta 1898, ko je iztirila lokomotiva tovornega vlaka. Lokomotiva z vagonom je zdrknila po strmem pobočju in se ustavila na obrežju Drave. Kljub dramatičnemu dogodku žrtev ni bilo. Dogodek je umetniško upodobil slikar Oskar von Pistor.
Lokacija: https://maps.app.goo.gl/wmSAdHqQp48JtBmD8
Točka 13 - POSLEDICA NEURJA
Po t. i. zgornji ali romarski poti se od Device Marije vračamo proti Vuzenici. Lepo urejena pot skozi gozd nas bo varno pripeljala do izhodišča v centru kraja. pot nas vodi pod pobočjem, kjer je silovito neurje z močnim dežjem in vetrom povzročilo trajno škodo na strmem delu gozda. Močan veter je ruval drevesa, velika količina padavin je povzročila plazenje vrhnjih plasti zemljine. Po odstranitvi škode in poseku dreves, ki so bila pretežka za strm teren, se gozd počasi obnavlja. Poleg zelišč in grmovnic se pojavljajo naravne drevesne vrste. Z načrtnim pogozdovanjem se bodo posadile tudi vrste, ki oblikujejo mešan in stabilen gozd. Mešan gozd z bogatim koreninskim sistemom bo na strmem pobočju varoval plazljiva tla pred erozijo.
Lokacija: https://maps.app.goo.gl/Xj3F7z7kn6VUHMLf6
Točka 14 - GOZD IN VODA
Večina vseh vodnih izvirov je v gozdnati krajini in v gozdu. Gozd močno vpliva na količino padavin na določeno površino. Drevje s svojimi krošnjami, listjem, iglicami prestreza in sprejema določeno količino padavin, jih zadržuje ter počasi in trajno oddaja.
Gozdna tla imajo veliko sposobnost vsrkavanja in zadrževanja. Zato je v takšnih tleh odtekanje vode počasno, kar omogoča trajno napajanje vodnih izvirov in studencev tudi v sušnem obdobju. Ohranjena gozdna tla zadržujejo vodo do 45 krat močneje kot pašna tla, vpijejo do 28 krat več vode kot peščena tla in prepuščajo do 50 krat več vode kot čistina. V gozdu je tako manjša nevarnost poplav in plazov.
Gozd, ki nas obdaja, opravlja predvsem varovalno vlogo. S svojim bogatim koreninskim pletežem varuje strmo pobočje nad železnico in cesto pred izpiranjem tal ter zemeljskimi plazovi. Različna drevesa imajo različno razvit koreninski sistem. Smreka, ki ima prepredene korenine predvsem po površju, bi bila brez prisotnosti listavcev in grmovja na tem strmem pobočju nestabilna. Obstajala bi velika nevarnost spiranja in odnašanja zemlje. Listavci, ki s svojo srčno korenino in številnimi stranskimi koreninami vežejo tla, omogočajo počasno odtekanje vode in tako varujejo plazenje gozdnih tal. Zato gozdarji pospešujemo pestrost drevesnih vrst in tako ohranjamo varovalno vlogo gozda.
Točka 15 - GOZD NA NAS DELUJE BLAGODEJNO
Suha, votla, podrta in mrtva drevesa na strmem pobočju nad potjo niso malomarnost človeka, temveč so sestavni del gozdnega okolja. Mrtvo drevo je v gozdu živo, ker je življenjski prostor milijonom drobnih življenj: glivam, žuželkam, pticam in duplarjem, ki so nepogrešljivi del v prehranjevalni piramidi.
V Sloveniji je 45 vrst ptic in 21 vrst sesalcev, ki uporabljajo dupla v sušicah za gnezdenje in zavetje. Gozdarji skrbimo za ravnovesje, zato puščamo v gozdu prenekatero sušico, ki postaja v gozdu vsak dan bolj živo drevo.
Za trenutek se še ustavimo v gozdu in mu prisluhnimo. Polni spoznanj in doživetij po prehojeni poti bomo zaznali njegovo življenjsko moč in blagodejni učinek. Spoznali bomo, da smo obogateli naše znanje, okrepili telo in duha.
Točka 16 - VALNERJEVA KAPELA
V Valnerjevi kapeli je vzidana kamnita tabla s Slomškovim kronogramom:"Matiju Valnerju, bogih dobrotniku in očetu hvala Vuzenice." Iz kronograma je vidna tudi letnica nastanka - 1841.
A.M. Slomšek je spodbudil Vuzeničane k postavitvi spominskega znamenja dobrotniku Matiji Valnerju. Ta je služboval kot pisar v graščini Puhenštajn pri Dravogradu, v Pliberku in v graščini Brucken na Muri. Rojstnemu kraju Vuzenici je zapustil bogato dediščino 10.000 goldinarjev. Dediščina naj bi bila namenjena cerkvi, zdravniku za zdravljenje bolnikov, vzpodbuda za učitelje in ubogim šolskim otrokom.
Lokacija: https://maps.app.goo.gl/JaZEyHs7NbXBQ7ja9