Vabimo vas na predstavitev pesniške zbirke Srečka Lampreta ml., ki bo v torek, 13. 8. 2024, ob 17.00 v Mali dvorani Kulturno upravnega centra Vuzenica.
KRATKA PREDSTAVITEV VSEBINE
Gre za pesniško zbirko sonetov in drugih pesmi, ki je razdeljena na tematske sklope, ki so večinoma poimenovani po enem od verzov.
Pri sklopu Zaprem očí, prikličem si spomine… gre za avtorjevo podoživljanje srečnih spominov na mladost, sklop Ko moje bi srcé ljudje poznali vsebuje zlasti pesmi osebnoizpovedne, nesrečne in ljubezenske tematike, v sklopu Le tebe, domovina, znam ljubíti pa gre za izražanje avtorjeve globoke ljubezni do domovine, opevanje njenih lepot in tudi zaskrbljenosti nad izgubljanjem slovenske narodne zavesti in naše lastne identitete. Sklop Brž zima bo ledena nastopíla opisuje minljivost ter krhkost in kratkotrajnost človekovega življenja, sklop In smrt ne bo mu konca pomeníla pa vsebuje pesmi duhovno-krščanske tematike, v kateri avtor izraža svojo vero v življenje tudi po smrti našega telesa in v večnost naše duše, ki je naš pravi jaz.
Teh pet poglavij je izrazito lirične oz. izpovedne narave, šesto poglavje z naslovom Pripoved pesem v verzih je postala pa je epične oz. pripovedne narave – gre pravzaprav za poučne kratke zgodbe v verzih, ki so tako kot tudi vse ostalo v tej knjigi izključno pesnikova avtorska dela. Poleg vsebine, ki je seveda postavljena na prvo mesto, je poezija v zbirki STIHI DUŠE IN SRCÁ tudi v smislu zunanje zgradbe oz. oblike estetsko zelo dovršena, saj avtor zelo dosledno skrbi za popolno rimo, urejen verz in metriko oz. pravilno sosledje poudarjenih in nepoudarjenih zlogov. Vse to omogoča prebiranje sonetov in drugih pesmi na zelo speven, blagozvočen in melodičen način, kar je ob poplavi novodobnih slogov, ki vsega tega pogosto nimajo, že precejšnja redkost in dodana vrednost celotne pesniške zbirke.
Predzadnje poglavje Čemú poezija? je ne le po vsebini, ki govori o pomenu poezije in kulture nasploh za obstoj in ohranitev slovenskega naroda, ampak tudi po obliki povsem unikatna pesniška tvorba, ki jo je avtor poimenoval sonetna sestavljanka. Pri njej si bralec sam izbira verze iz vsake ponujene skupine in na ta način tvori enega od skoraj 80 milijard možnih sonetov, ki jih je mogoče dobiti iz te sestavljanke.
Zadnje poglavje nosi naslov Poetu v spomin in je klasični sonetni venec, zgrajen na popolnoma enak način kot pri Prešernu. Francetu Prešernu je venec tudi posvečen, zadnji magistralni sonet, dobljen iz prvih verzov predhodnih sonetov, pa vsebuje akrostih, t. j. napis iz prvih črk verzov, posvečen njegovemu imenu. Ta sonetni venec je nekakšna krona celotne pesniške zbirke in jo na slovesen način tudi zaključuje.