Zaradi velikega deleža gozda (65%) je kozjaška pokrajina pred nami gozdnata. Gozd in kmetijske površine se prepletajo, vendar gozd prevladuje. V ravninskem delu muške Dobrave je gozda manj, a je zaradi svojih nalog v prostoru enako pomemben kot v hriboviti krajini Pohorja in Kozjaka.
Podobo gozdnati krajini dajejo zaokrožene kmetije - celki, ki so nastali v 16.stoletju. Osrednji del kmetije so negozdne površine. Del gozda (za pridobivanje stelje in gradnjo) je nad hišo, njive in travniki so pod njo, kar je pogojevalo gnojenje in obdelavo kmetijskih površin. Ostali gozd in pašniki so ostali na strmih ter severnih legah. Prenekateri celek je spremenil svojo podobo zaradi razvoja mehanizacije, zaraščanja kmetijskih površin na strmih pobočjih in krčitve gozda.